Slovenija se lahko pohvali z visokim deležem optičnih priključkov FTTH (Fibre to the home). Na sončni strani Alp ta znaša 10,5 odstotka, kar v evropskem merilu pomeni četrto mesto.
Na prvem mestu se nahaja Švedska, kjer ima dostop do optične povezave kar 18 odstotkov gospodinjstev. Sledita ji Litva in Norveška, na četrtem mestu pa se, kot že rečeno nahaja Slovenija, ki ji do bronastega odličja manjka le 0,5 odstotka.
Deseterico evropskih držav z največjim deležem optičnega dostopa do interneta nadaljujejo Estonija, Danska, Slovaška, Finska, Nizozemska in Italija. Zanimivo je, da med prvimi desetimi ni največjih evropskih držav kot so Nemčija, Francija in Velika Britanija.
Sicer pa takšen vrstni red ne preseneča. Skandinavske države imajo večino prebivalstva skoncentriranega v mestih, zato je z razmeroma majhnimi investicijami mogoče pokriti veliko število gospodinjstev. Malce drugačna je zgodba v Sloveniji, a tudi tukaj igrajo glavno vlogo priključki v mestnih okoljih oziroma blokovskih naseljih.
Medtem poznavalci napovedujejo, da bo Slovenija kmalu zdrsnila po lestvici navzdol. T-2 je zaradi finančnih težav, v katerih se je znašel, popolnoma ustavil gradnjo optičnega omrežja. S polaganjem optičnih kablov pa je prenehal tudi Telekom Slovenije. Uradno zaradi odločbe APEK-a, ki je Telekomu naložil dolžnost oddajanja omrežja tudi drugim zainteresiranim operaterjem po administrativno določeni ceni, neuradno pa tudi zaradi odsotnosti konkurence.
Največja programska hiša na svetu je napovedala lov na upravljavce t. i. botnet omrežij, ki s pomočjo škodljivih programskih kod nadzirajo delovanje tujih računalniških sistemov preko oddaljenega dostopa.
Spletni kriminalci zombi računalnike uporabljajo predvsem z namenom izvajanja distribuiranih napadov za zavračanje storitev (Distributed Denial of Services – DDoS) in za razpošiljanje neželenih elektronskih sporočil.
Microsoft je lov na spletne kriminalce začel sila obetavno, saj je s pomočjo sodne veje oblasti in računalniške forenzike dokončno pokopal enega najbolj nevarnih botnet omrežij Waledac. Ta je bil “odogovoren” tako za masovno razpošiljanje neželenih elektronskih sporočil kot tudi za širjenje nove različice računalniškega črva Downadup, ki je poznan tudi pod imenom Conficker. Ameriško sodišče je s pomočjo programskega giganta izključilo kar 277 domen .com, ki so jih spletni kriminalci uporabljali za upravljanje z botnet omrežjem.
Na ta način je Microsoft iz svetovnega spleta dokončno izločil botnet omrežje Waledac, preko katerega so nepridipravi dnevno razposlali okoli 1,5 milijarde neželenih elektronskih sporočil. K dosegu končnega cilja je levji delež pripomogla tudi Microsoftova programska oprema Malicious Software Removal Tool. Prvi konkretni rezultati masovne operacije programskega giganta zoper upravljavce botnet omrežij naj bi bili vidni kmalu.
Pentagon je ta teden izvedel preizkus tehnologije, ki se zdi kakor iz Vojne zvezd. Na predelani Boeing 747 so namestili ogromen laser, ki je prestregel in uničil balistično raketo Scud med letom.
Letalo je raketi sledilo s toplotnimi senzorji in nato s kemičnim laserjem, ki je preluknjal ohišje rakete, ki je zaradi tega razpadla na dva dela in padla v ocean. Po neuradnih informacijah naj bi bilo letalo med poizkusom od rakete oddaljeno 100 do 200 kilometrov. Uro pozneje so uspeli na enak način uničiti še drugi tesni izstrelek, ne da bi boeing moral pristati in dotočiti gorivo. V Pentagonu so sicer dejali, da so prvi tovrstni test izpeljali že 3. februarja, a javnosti niso obvestili.
Drugi del preizkusa, kjer so poizkušali sestreliti tudi dve raketi Terrier Black Brant (TBB), ni uspel. Za razliko od Scuda, ki uporablja tekoče gorive, je TBB raketa s trdim gorivom, ki posnema delovanje balističnih raket med fazo pospeševanja (boost), ko laser rakete lahko zadene.
Razvoj laserske tehnologije na letalih je trajal 15 let in stal štiri milijarde dolarjev. Prvi načrti so predvidevali, da bo laser deloval že leta 2002, a so ga zamude potisnile osem let nazaj. Domet še ni zadosten za uporabo v vojaške namene; za to bi potrebovali 20- do 30-krat močnejši laser, ki bi bil sposoben zadeti tudi medcelinske balistične rakete (ICBM) s trdim gorivom. Financiranje nadaljevanja projekta še ni potrjeno.
Asus je predstavil enega svojih najzmogljivejših prenosnikov doslej, ROG G73Jh pa je namenjen predvsem najzahtevnejšim ljubiteljem iger.
Kupci lahko izvirajo med različnimi tehničnimi kombinacijami, ki pri procesorjih segajo od novih procesorjev Core i3 in Core i5, do najzmogljivejšega Core i7-Q820 s štirimi jedri. Pomnilnik je lahko velik do 8 GB DD3, zaradi velikosti ohišja pa je dovolj prostora za 1 TB diskovja, ki je lahko mešanica enot SSD in navadnih diskov s hitrostmi 5.400 in 7.200 vrtljajev na minuto.Za igričarje je najbrž najpomembnejši podatek, da Asusov prenosnik premore kartico ATI Mobility Radeon HD 5870 in 1 GB namenskega pomnilnika GDDR5. K temu je potrebno dodati še 17,3-palčni zaslon z osvetlitvijo LED, ki je lahko na voljo v različici z ločljivostjo 1600 x 900 ali 1920 x 1080 pik (Full HD). Prenosnik se ponaša še z odličnim zvokom in zvočniki ter oblico vmesnikov. Precej pozornosti so posvetili tudi ergonomiji in hlajenju.
Microsoft je napovedal novo poglavje sodelovanja s Facebookom. Ta naj bi v kratkem dobil Microsoftov iskalnik Bing, ki bo uporabnikom omogočal iskanje po celotnem spletu kar na Facebooku.
Facebook in Microsoft sta že doslej sodelovala, pojasnjuje Jon Tinter, vodja projekta Bing. Iskalnik je po njegovih besedah le še korak naprej, ki bo uporabnikom Facebooka prinesel odlično uporabniško izkušnjo.
Ali to pomeni, da lahko v prihodnosti pričakujemo še tesnejše sodelovanje in morda celo integracijo z ostalimi Microsoftovimi storitvami kot so Live Messenger in Hotmail? Na to vprašanje Tinter ni ponudil odgovora, vendar pa se takšna možnost – čeprav se danes zdi še precej neverjetna – kaže kot ena od potencialnih opcij.
Ne pozabimo tudi, da je Microsoft leta 2007 kupil za 240 milijonov dolarjev Facebookovih delnic, s čimer je postal njegov 1,6-odstotni lastnik.
Spomnimo še, da je Microsoft sklenil zavezništvo tudi z Applom. Po novem naj bi bil Bing privzeti iskalnik tudi na iPhonu, s čimer se želijo v Cupertinu zoperstaviti Googlu.
Visokotehnološki načini goljufanja pri izpitih so vse večji problem. V Veliki Britaniji naj bi tretjina vseh študentov, ki so jih v minulem letu zalotili pri plonkanju, kot nedovoljeno pomoč uporabljala mobilni telefon, poroča BBC.
Tukaj pa so še druge naprave. Študentje po podatkih britanskih profesorjev spretno izkoriščajo tudi prenosne multimedijske predvajalnike ter posebne, namenske napravice za brezžično komuniciranje. Slednje so menda popularne tudi med slovenskimi študenti.
Problema se britanske šole lotevajo na različne načine. Ponekod so uveljavili prepoved vnosa vsakršnih elektronskih naprav v prostor, kjer poteka izpit. Morebitne prestopnike pa ob tem lovijo s posebnimi detektorji. Na nekaterih fakultetah razmišljajo o vgraditvi videonadzora v predavalnice, obstajajo pa tudi predlogi, da bi v stene predavalnic vgradili kovinske mreže, ki prostor spremenijo v Faradayevo kletko.
Za povsem nasproten pristop pa so se odločili na eni od danskih fakultet. Namesto, da bi študente nadzorovali, so jim dovolili, da lahko pri izpitih uporabljajo računalnike z dostopom do interneta.
Kaj pa pri nas? Po besedah študentov je hi-tech plonkanja vedno več. Mobilniki so seveda številka ena, opaziti pa je tudi študente, ki uporabljajo svinčnike z vgrajenim mikrofonom in brezžičnim oddajnikom ter miniaturne brezžične sprejemnike, ki se povsem neopazno vstavijo v sluhovod.
Pri plonkanju so študenti že od nekdaj korak pred profesorji. Zato se zdi, da je danski pristop na dolgi rok najbrž učinkovitejši kot pa zapravljanje denarja za drage pripomočke, namenjene odkrivanju goljufov.
